Družba HARCO d.o.o. se je specializirala za projektiranje in izgradnjo lesenih skeletnih hiš. Tovrstne gradnje smo se lotili z inženirskim pristopom in preučevanjem različnih lastnosti materialov, da bi dobili najboljše rešitve. Pri gradnji uporabljamo kvalitetne materiale in skrbimo za pravilno vgradnjo. Posebno pozornost namenjamo izvedenim detajlom, ki tvorijo zanesljivo in kvalitetno gradnjo. Za vas lahko izvedemo nizkoenergijsko, pasivno, skoraj nič energijsko ali plus energijsko hišo.

 

Pravkar smo zaključili z gradnjo nizkoenergijske skeletne hiše Dolinar na lokaciji Brezje pri Dobrovi. Trenutno pa že izvajamo gradnjo nove skeletne hiše v okolici Domžal - Sveta Trojica. Za našega naročnika smo pričeli tudi s projektiranjem skeletne hiše v okolici Ljubljane. Pridobitev gradbenega dovoljenja je predvidena v kakšnem mesecu, nato bomo pričeli z gradnjo. 

Vabimo vas, da se prepričate o naši kvalitetni gradnji ter nas kontaktirate preko kontaktnega obrazca ali pa nam pišite na info@harco.si. Lahko se dogovorimo za termin sestanka v naši pisarni na Fajfarjevi 33 v Ljubljani, kjer vam bomo predstavili način gradnje in odgovorili na vsa vaša vprašanja. Skupaj si bomo lahko ogledali tudi dokončane skeletne hiše in skeletne hiše v gradnji.

Skeletni način gradnje je tradicionalen način gradnje iz lesa. Konstrukcijski elementi so leseni morali (prečniki in pokončniki) različnih dimenzij, dolžinsko ali širinsko lepljeni. Na posebnih računalniško vodenih strojih se v delavniškem obratu pripravijo elementi z vsemi lesnimi zvezami. V delavnici ali na terenu se potem te elemente sestavi po načrtu. Sama konstrukcija na ta način ne potrebuje dodatnih privijačenih plošč za zagotavljanje stabilnosti in togosti, kot se zahteva pri montažni gradnji. Boljša stabilnost in togost ter s tem povezana boljša potresna in požarna varnost so tudi glavne prednosti skeletne gradnje v primerjavi z montažno gradnjo.

Toplotna izolacija takega objekta se izvaja na gradbišču. Izvede se med konstrukcijo, na notranji strani v inštalacijski ravnini ter na zunanji strani konstrukcije kot fasada. Koliko in kakšno toplotno izolacijo se vgradi je odvisno od izračuna gradbene fizike ter želja naročnika.

Poznamo difuzijsko odprti ter difuzijsko zaprti sistem. Razlika med njima je v prehajanju zračne vlage skozi prerez fasadne stene.

Pri difuzijsko zaprtem sistemu ni omogočen prehod vodne pare od notranjosti proti zunanjosti skozi posamezne materiale stene. Za preprečevanje prehoda vlage v konstrukcijo je potrebno pri tem sistemu vgraditi parno zaporo na notranjo stran konstrukcije. Parna zapora preprečuje prehod vodni pari iz prostora v konstrukcijo. Pri bivanju v difuzijsko zaprtih hišah je potrebno večjo pozornost nameniti prezračevanju s katerim odvajamo zračno vlago iz prostorov, ki nastane zaradi kuhanja, pranja, sušenja perila… Prostore je potrebno redno naravno zračiti skozi okna in vrata ali pa jih prezračujemo z mehanskim prezračevanjem in rekuperacijo (vračanje toplote v prostor). S slednjim načinom zmanjšamo potrebno toploto za ogrevanje in ustvarimo prihranek na dovedeni energiji za delovanje stavbe.

Difuzijsko odprt sistem deluje ravno obratno. Na notranji strani konstrukcijskega sklopa vgradimo parno oviro. Naloga parne ovire je, da uravnava prehod vodne pare skozi stene. Fasadna stena deluje na način, da vsak material od notranjosti proti zunanjosti, bolj prepušča vodno paro. Priporoča se vgradnja toplotnoizolacijskih materialov, ki lahko nekaj vlage tudi sprejmejo, zadržijo in nato oddajo v zunanjost. Na ta način dosežemo, da se ob povišani zračni vlagi v prostoru le ta začasno shrani v stenah in se ob zmanjšani zračni vlagi v prostoru ponovno vrne. Na ta način sama hiša uravnava zračno vlago ter povečuje udobje bivanja.